Domov
Predstavitev
Kontakt
Dogodki
Izdelki
Akcija
Izberite
Pridružite se
Pričevanja
Se cenite?!
Anketa
Čezmerna telesna teža
debelost in nezdrava prehrana
Že malo čezmerna telesna teža in še posebej debelost predstavljata hud samostojen dejavnik tveganja, zlasti za nastanek možganske kapi. Ogroženost močno naraste, če se čezmerni telesni teži ali debelosti pridružijo še eden ali več drugih dejavnikov tveganja. Znani sta dve obliki debelosti: jabolčna (trebušna, centralna) oblika pri kateri se maščoba nabira predvsem v trebuhu in hruškasta (ginoidna, periferna) pri kateri se maščoba nabira na zadnjici in bokih. Mnogo bolj nevarna je trebušna debelost, ki je pri ženskah kadilkah v menopavzi, vedno bolj pogosta. Tako obliko debelosti mnogokrat spremljajo še visok krvni tlak, odpornost na inzulin, povišan sladkor v krvi ali sladkorna bolezen tipa 2 (glej spodaj) in povečana količina majhnih gostih delcev LDL holesterola v krvi (aterogena dislipidemija).
Debelost bolj ogroža ženske, ki so se po 18. letu zredile nad 10 kilogramov. V razvitih državah je čezmerno težka vsaka druga, tretja ženska in debela vsaka četrta, zato predstavlja debelost žensk posebno velik zdravstveni, ekonomski in socialni problem. Škodljivi vplivi debelosti se kažejo tudi na gibalih (lokomotornem aparatu) z zgodnjo obrabo kolčnih in kolenskih sklepov. Nastanek debelosti pospešujejo slabe prehrambene navade, preveč kalorična in mastna hrana, zlasti hrana bogata z živalskimi maščobami in telesna nedejavnost. Ne pozabite, da kratkotrajna izguba prevelike telesne teže malo koristi!
Zvišana raven maščob
Holesterol je v človeškem telesu nepogrešljiv. Težave nastanejo le, kadar ga je preveč. Zvišana raven holesterola je pomemben vzrok srčno-žilnih bolezni.
Stanje zvečane koncentracije holesterola v krvi imenujemo hiperholesterolemija. Ko je raven holesterola v krvi previsoka se začne kopičiti v žilni steni. Ta proces imenujemo ateroskleroza.
Obloge iz maščobno spremenjenih celic, prostih maščob in veziva nastanejo predvsem v stenah srednje velikih in velikih žil. Stena take žile ni več gladka, notranji premer žile se postopoma zoži. Zaradi tega se zmanjša pretok krvi do organa ali tkiva, ki ga prehranjuje prizadeta žila. Aterosklerotične obloge v žilni steni so sprva mehke in lahko počijo. Na razpoko se začnejo prilepljati trombociti in nastane krvni strdek (tromb). Ta lahko zaradi ateroskleroze že tako zoženo žilo popolnoma zamaši.
Posledice so zelo nevarne:
· če se zapre koronarna arterija, govorimo o srčnem infarktu,
· če se zamaši možganska arterija, o možganski kapi,
· lahko pa se zamašijo tudi žile, ki prehranjujejo roko, nogo, črevo (gangrena).
Če želite vedeti več o:
· Kaj je holesterol?
· Ali je holesterol škodljiv?
· Zakaj je zvišana raven holesterola v krvi nevarna?
· Dejavniki tveganja za razvoj ateroskleroze
· Zakaj je dobro vedeti, koliko holesterola imamo v krvi?
· Priporočene ciljne vrednosti krvnih maščob
· Ali lahko z zmanjšanjem vsebnosti holesterola v krvi zmanjšamo tveganje?
· Kako lahko zmanjšamo vsebnost holesterola v krvi?
· Kakšna naj bo dieta za bolnike z zvišano ravnijo maščob?
· Katera zdravila uporabljamo za zniževanje maščob v krvi?
· Kaj se zgodi, kadar se žila zoži ali zamaši?
Holesterol je mehka, voskasta snov, maščoba, ki se nahaja v vsakem kotičku našega telesa, saj je pomemben sestavni del vseh celičnih membran in ovojnic živčnih celic, iz holesterola pa v našem organizmu nastajajo tudi nekateri pomembni hormoni in vitamin D ter žolčne kisline.
Telo si holesterol zagotavlja z lastno sintezo v jetrih, le slabo tretjino dnevnih potreb po holesterolu vnašamo s hrano in to izključno s hrano živalskega izvora ( zapomnimo si, da v nobeni rastlinski hrani holesterola ni niti za trohico!). Holesterol je torej nedvomno pomembna sestavina človeškega telesa, težave nastanejo le, kadar ga je preveč. Raziskave kažejo, da preveč holesterola v svoji krvi "nosi naokrog" kar polovica odraslih ljudi v razvitih državah in tudi v Sloveniji. Stanje zvečane koncentracije holesterola v krvi imenujemo hiperholesterolemija in dobro se je zavedati, da predstavlja enega najpomembnejših dejavnikov tveganja za aterosklerozo in razvoj bolezni srca in ožilja.
Dobri in slabi holesterol
Ker je holesterol kot pravi predstavnik maščobe seveda v vodi netopen (vsi dobro vemo, da se voda in maščoba ne mešata), se mora po krvi prenašati v posebnih prenašalcih, ki jih imenujemo lipoproteini.
Za razvoj ateroskleroze - mašenja žil - je najnevarnejši t.i. lipoprotein nizke gostote (angl. Low Densitiy Lipoprotein) ali LDL kot piše v vašem krvnem izvidu. LDL delci namreč po krvi prenašajo največ (75%) holesterola in so ta svoj tovor - holesterol - tudi pripravljeni odložiti v steno arterije in s tem položijo temelj za aterosklerozo.Več takšnih nizko gostih lipoproteinov imamo v krvi, več holesterola lahko odložilo v stene naši žil, zato LDL holesterolu dostikrat nadenemo tudi imena slabi, nevarni, hudobni ali najbolj aterogeni holesterol.
Zanimivo je, da se v žilni steni še predvsem radi zadržujejo oksidirani delci LDL, kar je dalo osnovo za znanstveno domnevo, da bi snovi, ki preprečujejo to "notranje rjavenje" - t.i. antioksidanti - lahko preprečevale tudi razvoj ateroskleroze.
Prvi rezultati so vzpodbudni in zaenkrat sta se pri zaviranju procesa ateroskleroze še najbolj izkazala dva znana antioksidanta koencim Q 10 in vitamin E. Ker pa ima vse v naravi dve plati in s tem osnovno danost za ravnotežje, obstaja tudi v primeru prenašalcev holesterola po naši krvi "druga plat medalje", t.i. dobri, zaščitni ali antiaterogeni holesterol; gre za lipoproteine visoke gostote ali s kratico HDL ( high density lipoproteins), ki omogočajo, da se presežek holesterola prenaša iz različnih tkiv in tudi iz žilne stene nazaj v jetra, od koder se lahko izloči iz organizma. Manj imamo tega zaščitnega lipoproteina, manjša je naša sposobnost "čiščenja", odstranjevanja holesterola iz žilne stene in večje je naše tveganje za razvoj ateroskleroze.
Povzamemo torej lahko, da je v izogib zvečanemu tveganju za bolezni srca in ožilja dobro imeti čim več dobrega, visoko gostega HDL, ter čim manj nevarnega, nizko gostega LDL holesterola. Optimalne vrednosti maščob v krvi si po novejših evropskih priporočilih lahko zapomnimo s preprostim padajočim zaporedjem 5-3-2-1. Tako naj bi bilo skupnega holesterola v naši krvi manj kot 5 enot, slabega LDL holesterola manj kot 3, trigliceridov (to so neholesteorlne maščobe) manj kot 2 in dobrega HDL holesterola pa vsaj 1 enoto (milimol na liter). 5-3-2-1 - ta preprosta spominska formula vam lahko pomaga interpretirati tudi vaš krvni izvid, ob višjih vrednostih pa se človek seveda takoj sooči z vprašanjem:
Kaj sploh določa količino maščob v moji krvi, zakaj jih je preveč?
Vzroki hiperlipidemij
Poleg podedovanih dejavnikov, na katere ne moremo vplivati, na količine maščob v naši krvi vpliva predvsem naš način življenja. Daleč najpogostejši vzrok za zvišane krvne maščobe so tako kar nezdrave življenjske navade. Ob naštevanju dejavnikov, ki zvečujejo maščobe v krvi in nas izpostavljajo večji nevarnosti zaradi ateroskleroze, je očitno, da gre za stare "znance", razvade, ki naše zdravje rušijo tudi z mnogih drugih strani in ne le preko maščob v krvi. Na prvem mestu je gotovo prehrana bogata z nasičenimi - živalskimi maščobami, ki še bolj kot sam holesterol zvišujejo škodljive maščobe v krvi, tudi preveč kalorična hrana z debelostjo sama po sebi dviguje holesterol pa tudi trigliceride v krvi, na krvne maščobe negativno vplivata tudi kajenje in telesno nedejaven način življenja, saj znižujeta zaščitni HDL holesterol.
Zato je vedno najpomembnejši in prvi ukrep, ki se ga morajo lotiti vsi z zvišanimi krvnimi maščobami, sprememba prehrane s poudarkom na vsebnosti in vrsti maščob ter vzpodbujanje k bolj zdravemu življenjskemu slogu. Zaželeno je, da bi vsi odrasli poznali svoje vrednosti krvnih maščob (skupnega holesterola, HDL, LDL in trigliceridov) in jih tudi vzdrževali v čimbolj optimalnem območju z zdravim načinom življenja, ki so mu zdravila lahko le dodatek, nikakor pa ne nadomestilo.
Poznavanje krvnih maščob in njihovo obvladovanje je gotovo pomembna naložba za zdravje in vitalnost, ki bi jo ne smel zamuditi noben odrasel človek razvitega sveta!
· NA VRH
Phone: 040 766 314 in 040 214300
E-mail: vitalnost@gmail.com
Vrednost ITM dobimo, če delimo telesno težo v kilogramih s kvadratom telesne višine izračunane v metrih.
Trigliceridi (TG) so navadne maščobe iz hrane. Na njihovo raven v krvi vplivata razen maščob tudi sladkor in alkohol v hrani. Zvišane vrednosti TG in znižane vrednosti HDL holesterola so pri ženskah hujši dejavniki tveganja kot pri moških (tabela št. 1). Po izsledkih zadnjih raziskav so pri ženskah zvišane ravni trigliceridov v krvi samostojen dejavnik tveganja za bolezen venčnih žil srca.
Sol pri mnogih ljudeh poveča krvni tlak, zato jo priporočamo le v manjših količinah (do 5 gramov na dan). V sedanji prehrani je porabimo več kot 10 gramov na dan. Zlasti morajo omejiti rabo soli ženske z visokim krvnim tlakom, ker so nanjo bolj občutljive kot moški.
Alkohol v majhnih količinah zavira napredovanje ateroskleroze, ker zvišuje HDL-holesterol in zmanjšuje nagnjenost k strjevanju krvi. S tem deluje varovalno proti srčnemu infarktu. Alkohol je kalorično bogat (1 g alkohola ima 7 kcal). Ker pri uživanju večjih količin prevladujejo njegovi škodljivi učinki, zdravim in bolnim priporočamo, da ga uživajo čim manj. Moški naj ne bi popili več kot 30 g alkohola na dan, kar odgovarja 2,5 dcl vina, 0,5 l piva ali 0,5 dcl žgane pijače, ženske pa mnogo manj (največ 15 g alkohola na dan, kar je 1,25 dcl vina ali 3 dcl piva ali 0,3 dcl žgane pijače). Popolno abstinenco priporočamo le nosečnicam in doječim materam. Alkohol v zmernih količinah zmanjša smrtnost, pri čezmernem uživanju pa jo progresivno poveča, ker pospešuje nastanek možganske kapi, porast telesne teže, nastanek sladkorne bolezni, popuščanje srca, neredno bitje srca in odpoved jeter.
Kava ne predstavlja posebnega dejavnika tveganja, dve do tri kave na dan so dopustna količina.
Sladkorna bolezen (diabetes) Znani sta dve vrsti bolezni: Tip 1 je sladkorna bolezen zaradi odpovedi izločanja inzulina iz trebušne slinavke. Večinoma se pojavi pri mladih ljudeh. Tip 2 je bolezen odraslih zaradi slabšega učinkovanja inzulina. Ta tip bolezni je samostojen dejavnik tveganja za nastanek in napredovanje ateroskleroze in je po moči enak dvema ali trem drugim (konvencionalnim) dejavnikom. Je torej hud dejavnik tveganja, zlasti za napredovanje ateroskleroze v žilah srca in spodnjih okončin. Za sladkorno boleznijo boleha več žensk kot moških in bolezen ima pri njih težji potek. Ženske s sladkorno boleznijo zbolijo za srčnim infarktom dvakrat bolj pogosto kot moški s sladkorno boleznijo in petkrat pogosteje kot ženske, ki imajo visok krvni tlak ali druge dejavnike tveganja, nimajo pa sladkorne bolezni. Pri hudem poteku sladkorne bolezni zlasti, če se ji pridružijo še drugi dejavniki tveganja (kajenje, visok krvni tlak, zgodnja menopavza), umrejo 3 od 4-ih žensk za srčnim infarktom ali popuščanjem srca.
Stres
ženska v sodobni družbi je bolj izpostavljena stresom kot nekoč, ko je njeno življenje potekalo v družinskem krogu. Delitev življenja na službene, družbene in družinske obveznosti predstavlja velike duševne in telesne obremenitve, ki kvarno vplivajo na njeno zdravstveno stanje.
Zdravo življenje
V prejšnjem stoletju je tudi v strokovnih krogih zaradi raznih okoliščin skozi daljši čas prevladovalo mnenje, da bolezni srca in žil ogrožajo skoraj izključno moške. Pravilna slika stanja se je začela kazati šele v zadnjem desetletju odkar se raziskovalci vedno globlje posvečajo tem boleznim tudi pri ženskah. Leta 2000 je bila sprejeta Viktorijska deklaracija (The Victoria Declaration on Women Heart Diseases and Stroke), ki vsebuje programe preprečevanja in zdravljenja bolezni srca in žil ter možganske kapi pri ženskah. Danes lahko zanesljivo trdimo, da so ženske prav tako podvržene boleznim srca in žilja kot moški, da imajo te bolezni v njihovi rodni dobi razmeroma blag potek, po menopavzi pa mnogokrat celo hujši kot pri moških, bolj zapleten in nepredvidljiv. Ženska, ki zdravo živi je v rodni dobi zaradi zaščitnih učinkov spolnih hormonov estrogena in progesterona, "krhko" zaščitena pred angino pektoris, srčnim infarktom, možgansko kapjo in drugimi boleznimi srca in žil. Ni pa zaščitni učinek zanesljiv pri ženskah, ki kadijo, so debele, se premalo gibljejo, imajo zvišan sladkor v krvi ali so bolehale za sladkorno boleznijo v nosečnosti. Ob ugotovitvi, da ženske preživijo skoraj tretjino življenja v menopavzi in da je njihovo preživetje daljše od moškega je očitno, da s tem nastajajo veliki socialno-zdravstveni in ekonomski problemi, ki jih poleg bolezni srca in žil povzročijo še druge pri ženskah pogoste bolezni kot so osteoporoza, depresija in nenazadnje rakaste bolezni.
Vsak dan smo bombardirani z raznoraznimi reklamnimi sporočili, ponudbami za bretskrbost našega jutri ali jeseni. A je mar to dovolj? Kaj nam bodo pomagale vse naložbe in ugodnosti, če jih ne bomo zmogli užiti. Kaj nam bo pomagal ves denar sveta, če bomo priklenjeni na posteljo ali voziček?
Ob vsaki priložnosti je ob stisku roke sližati besede ZDRAVJA TI ŽELIM!
A zdravja si ni dovolj le želeti, zanj je potrebno tudi kaj storiti. Sosed, prijatelj, ali kdo drug mi lahko posodi nekaj denarja, lahko mi da v uporabo avtomobil ali stanovanje. Ne more pa mi dati lastnega ZDRAVJA.
In v času, ko postajajo tudi socialne in zdravstvene usluge vse dražje se bomo prej ali slej še bolj zavedli pomena trdnega zdravja, saj je eden od ključnih pogojev za našo NEODVISNOST.
Mi vam ponujamo izmenjavo izkušenj, ki jih imamo z zdravim načinom življenja, predvsem pa prehrane in gibanja, zato ne odlašajte in;
DIABETES TIP 2
Velika večina diabetikov ima sladkorno bolezen tipa 2. Pri tej gre za postopno popuščanje sposobnosti izločanja insulina, ki sicer vzdržuje krvni sladkor v normalnih mejah. To povzroči postopno zvečevanje koncentracije glukoze v krvi, najprej po obrokih, zatem pa tudi na tešče. Zvečan krvni sladkor narašča tudi pozneje, kar zahteva vedno močnejše zdravljenje sladkorne bolezni.
Srčno-žilna ogroženost bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 2
Hiperglikemija je pri večini diabetikov tipa 2 samo en del kompleksne presnovne motnje, ki se imenuje sindrom neodzivnosti na insulin. Druge nenormalnosti so zvečan krvni tlak, zvečane maščobe v krvi (značilno je zvečanje koncentracije trigliceridov, zmanjšanje zaščitnega holesterola HDL, pojav aterogenih majhnih delcev holesterola LDL) in debelost. Vse te nenormalnosti so poleg sladkorne bolezni same dejavniki tveganja za aterosklerozo (poapnenje žil).
Srčno-žilne bolezni, ki so posledica ateroskleroze, so glavna grožnja zdravju diabetikov tipa 2. Pri moških s tipom 2 sladkorne bolezni se pojavljajo dvakrat, pri ženskah pa štirikrat pogosteje kot pri ljudeh brez sladkorne bolezni. Najpogostejši vzrok smrti je bolezenska prizadetost srca zaradi koronarne bolezni (angine pektoris in srčnega infarkta) in oslabelosti srčne mišice, več pa je tudi možganske kapi in zapore žil na spodnjih okončinah, ki povzroči gangreno.
Nevarnost sladkorne bolezni je poleg ateroskleroze okvara malih žil oči in ledvic (diabetična retinopatija in nefropatija) ter okvara živcev (nevropatija). Te okvare so v neposredni zvezi z višino in trajanjem zvečanega krvnega sladkorja. Zvečan krvni sladkor pripomore tudi k nastanku ateroskleroze.
Premajhna telesna dejavnost
Za ohranitev zdravja je nujna redna rekreativna in športna telesna dejavnost. Gibanje krepi srce, zboljša izkoriščanje energije potrebne za njegovo delo, zmanjša hitrost srčnega utripa, zniža krvni tlak, pripomore k izgubi odvečne telesne teže, ugodno vpliva na presnovo sladkorja in maščobe v mišicah, dovaja več kisika in hrane v mišice, dviga zaščitni HDL-holesterol, poveča trdnost kosti (zavira nastanek osteoporoze), izboljša delovanje pljuč, upočasni napredovanje značilnih telesnih sprememb po menopavzi. V celoti zmanjša ogroženost za srčni infarkt za eno tretjino. Stopnja priporočenih telesnih obremenitev, ki so nujne za ohranitev zdravja, je različna od osebe do osebe.
Splošno priporočilo: ustrezne telesne obremenitve vsaj trikrat na teden po pol ure. Priporočljivi: sprehodi, vrtnarjenje, kolesarjenje, plavanje, aerobna vadba, telovadba, družinski izleti in tudi ples. Telesno dejavne ženske so za 70 % manj ogrožene za srčnožilne bolezni kot neaktivne ženske! Ker je v naši družbi odstotek zadostno telesno aktivnih žensk v menopavzi zelo nizek (pod 20 %), si moramo prizadevati, da ga zvišamo. Telesno dejavne morajo biti zlasti ženske, ki bolehajo za sladkorno boleznijo.
|
|
|
Premajhna telesna teža |
do 18,49 kg/m2 |
|
Normalna telesna teža |
18,5 - 24,9 |
|
Čezmerna telesna teža |
25,0 - 29,9 |
|
Debelost I. stopnje |
30,0 - 34,9 |
|
Debelost II. stopnje |
35,0 - 39,9 |
|
Debelost III. stopnje |
40 in več |
|
a/ obloge v žili |
|
Maščobe |
|
Holesterol je maščobi podobna naravna snov, nujna za naše življenje (za tvorbo hormonov, vitamina D in normalno sestavo sleherne celice v našem telesu). Zdravo telo ga dnevno proizvede dovolj za vse svoje potrebe. Mnogo in navadno preveč, ga zaužijemo s hrano živalskega izvora (meso, jajčni rumenjak, mlečni izdelki, nekatere školjke, rakci in ribe). Holesterol kroži v krvi vezan na beljakovine v snoveh, ki jim pravimo lipoproteini. Za naše zdravje sta najbolj pomembni dve obliki: LDL-holesterol (slabi, škodljivi holesterol), ki se nenehno kopiči na notranjih stenah žil in HDL-holesterol (dobri, koristni holesterol), ki prejšnjega odstranjuje iz žil in "skrbi", da se odvečni izloča iz telesa. Do menopavze imajo ženske nižji holesterol kot moški, po menopavzi pa jim poraste in vsaka tretja ima zvišanega. Poleg zvišanih vrednosti celokupnega holesterola predstavljajo nizke vrednosti HDL holesterola pri ženskah bolj nevaren dejavnik tveganja za aterosklerozo kot pri moških.
|